Nekateri telefoni naredijo vtis s številkami, drugi z znamko. Nothing Phone (4a) Pro pa te najprej ujame z občutkom. Ko sem ga prvič vzel v roko, je bilo jasno, da to ni še en generičen kos stekla in aluminija, ki bi ga po treh minutah zamenjal z desetimi drugimi modeli. Ta telefon ima karakter. In ja, to v letu 2026 ni več samoumevno.

Po dobrih desetih dneh uporabe v povsem realnih scenarijih, od službenih klicev in Slacka do sprehodov po Ljubljani, fotografiranja, Instagrama, YouTuba in nekaj mobilnega gaminga, lahko rečem naslednje: Nothing Phone (4a) Pro je eden najbolj zanimivih telefonov srednjega razreda, ki sem jih letos držal v roki. Ni pa tudi najbolj racionalen nakup v svojem razredu.

@bluekoala.si Nothing Phone (4a) Pro izgleda kot da je prišel iz prihodnosti 🤤 nor dizajn, Glyph bar in cel vibe telefona. Je to najbolj kul MID-RANGE telefon leta?🤩🔥 #nothing #nothingphone #nothingphone4apro #smartphone #fyp @Nothing @Carl Pei ♬ izvirni zvok – 🔵 Blue Koala 🐨

To je telefon, ki ti je lahko noro všeč. Ni pa telefon, ki bi ga brez pomisleka priporočil vsakomur.

Končno nekaj, kar ni dolgočasno

Nothing je eden redkih proizvajalcev, ki še vedno razume, da dizajn pri telefonu ni le vprašanje videza, ampak tudi identitete. Nothing Phone (4a) Pro je drugačen že na prvi pogled, še bolj pa, ko ga začneš dejansko uporabljati.

Največja posebnost je enodelno aluminijasto ohišje. Namesto klasične steklene hrbtne strani, ki smo je vajeni v tem cenovnem razredu, je tukaj telefon izdelan iz enega kosa kovine. To se v praksi zelo pozna. Občutek v roki je izjemno kompakten, čvrst in resnično premium. Ne deluje kot “še en dober telefon za ta denar”, ampak kot izdelek, pri katerem je nekdo razmišljal tudi o občutku, ne le o specifikacijah.

Prozoren element ostaja na modulu kamer, kjer Nothing ohranja svoj prepoznavni podpis. Ukrivljeno steklo nad fotografskim sklopom deluje vizualno zelo atraktivno, hkrati pa je prijetno tudi na otip. V njem je integriran tudi Glyph Matrix, torej krožni svetlobni sistem s pikselno mrežo, ki telefonu doda nekaj futurističnega šarma. Pod steklom se skriva še rdeča LED-lučka za prikaz snemanja zvoka ali videa, kar je majhen detajl, a tipično “Nothingovski”.

Telefon tehta 210 gramov, zato je jasno, da ne gre za majhno ali posebej lahko napravo. V žepu ga boš čutil, v roki tudi. A teža ni moteča, ker deluje skladno s celotno zasnovo. Debelina 7,95 mm pa poskrbi, da telefon kljub večjim meram ne deluje okorno.

Ergonomija je solidna, ni pa idealna za uporabo z eno roko. To je pač velik telefon. Če imaš rad kompaktnejše naprave, ti zna biti hitro preveč. Če pa ti je všeč občutek večje, konkretne naprave, boš tukaj doma. Pohvala gre tudi zaščiti IP65 proti vodi in prahu. Ni to najvišji možni standard, je pa dovolj, da telefon deluje bolj brezskrbno v vsakdanjih situacijah.

Zaslon

Zaslon je eden od glavnih adutov tega telefona. Nothing Phone (4a) Pro ima 6,83-palčni AMOLED-zaslon z ločljivostjo 1.5K in frekvenco osveževanja do 144 Hz. Na papirju to zveni zelo dobro. V praksi pa še bolje. Gre za zaslon, ki pusti zelo pozitiven vtis že prvi dan. Slika je ostra, kontrast odličen, črna globoka, barve pa živahne, ne da bi bile kičaste. Pomembno je tudi to, da je telefon zelo dobro berljiv na prostem. Pri močni dnevni svetlobi, tudi na soncu, nisem imel težav z vidljivostjo, kar ni vedno samoumevno niti pri dražjih modelih.

Vršna svetilnost do 5000 nitov se sliši marketinško bombastično, a bistveno je, da je dejanska maksimalna svetilnost 1600 nitov dovolj visoka za zelo udobno uporabo zunaj. To je zaslon, ki te ne pusti na cedilu, ko ga najbolj potrebuješ. 144-herčno osveževanje se pozna pri drsenju po sistemu, animacijah in seveda pri igrah. Vse deluje hitro, mehko in tekoče. Nothing tukaj zadene ravno pravo ravnovesje med vizualnim “wow” učinkom in dejansko uporabno izkušnjo.

Dobrodošel dodatek je tudi PWM Dimming pri 2160 Hz, ki pomaga pri manjši utrujenosti oči pri nižji svetlosti. Če si med tistimi, ki zvečer hitro začutijo napor pri dolgotrajnem gledanju v zaslon, je to pomembnejša funkcija, kot se zdi na prvi pogled.

Zmogljivost

Pod pokrovom se skriva Snapdragon 7 Gen 4, izdelan v 4-nanometrski tehnologiji. Družbo mu delata grafika Adreno 722 in do 8/12 GB pomnilnika RAM. To pomeni, da Nothing Phone (4a) Pro že po definiciji sodi v višji del srednjega razreda. In tako se tudi obnaša. V vsakdanji uporabi je telefon hiter, odziven in uglajen. Preklapljanje med aplikacijami je brez težav, večopravilnost deluje brez zatikanja, sistem pa tudi po več dneh intenzivne uporabe ni začel kazati znakov utrujenosti. To je pomembno, ker se ravno pri srednjem razredu pogosto zgodi, da prvi dnevi navdušijo, potem pa začnejo na plan prihajati kompromisi. Tukaj jih je pri zmogljivosti presenetljivo malo.

Pri igranju iger se telefon odreže bolje, kot bi morda pričakoval. Tudi zahtevnejši naslovi tečejo gladko, framerate ostaja stabilen, detajle pa lahko brez večjih težav nastaviš precej visoko. Še ena pohvala gre hlajenju. Vgrajena parna komora velikosti 5300 mm² očitno opravi svoje delo, saj se telefon med daljšo uporabo ne pregreva pretirano. Segrevanje je prisotno, kot pri vsakem telefonu, ni pa takšno, da bi vplivalo na udobje ali zmogljivost.

Stereo zvočniki so dobri, ne izjemni, a dovolj močni in čisti za video, igre in občasno poslušanje brez slušalk. Optični bralnik prstnih odtisov deluje zanesljivo, čeprav je postavljen nekoliko prenizko, kar zahteva nekaj privajanja. Povezljivost je sodobna in brez večjih minusov: Wi-Fi 6, Bluetooth 5.4, NFC, 5G in eSIM. Lepo je videti, da je eSIM tukaj končno prisoten, saj je njegova odsotnost pri ne-Pro modelu kar čudna.

Kamera: zelo dobra tam, kjer mora biti, in preveč povprečna tam, kjer ne bi smela biti

Če sem iskren, je kamera pri tem telefonu natanko takšna, kot jo nakaže že specifikacijski list. Glavna kamera je zelo dobra. Telefoto kamera je prijetno presenečenje. Ultraširokokotna pa je tisti član ekipe, ki vedno malce zamuja. Glavni senzor s 50 MP, zaslonko f/1.9 in optično stabilizacijo slike uporablja Sonyjev LYT700C, kar se v praksi pozna. Dnevne fotografije so ostre, kontrastne in barvno lepo uravnotežene. Nothing tukaj ne pretirava z obdelavo, kar osebno cenim. Fotografije niso umetno prenasičene, nebo ne deluje kot iz razglednice, koža pa ne izgubi vseh tekstur. Rezultat je bolj naraven, bolj zrel.

Tudi v slabši svetlobi glavna kamera ostane prepričljiva. Nočne fotografije so uporabne, pogosto tudi zelo dobre, če le ne pričakuješ čudežev. Telefon zna lepo kontrolirati svetlobne vire, dinamični razpon je spodoben, šuma pa ni pretirano veliko. Seveda to ni raven najboljših flagshipov, a za ta cenovni razred je rezultat več kot dober. Posebej všeč mi je bila 3,5-kratna zoom kamera z 50 MP. Pri portretih in fotografiranju detajlov v mestu je bila pogosto celo bolj zabavna od glavne kamere. Portreti imajo prijetno perspektivo, ločevanje ozadja je solidno, obrazne poteze pa ostanejo naravne. To je kamera, ki da telefonu nekaj več osebnosti.

Potem pa pride ultraširokokotna kamera. In tukaj se zgodba nekoliko sesuje. Zgolj 8 MP je v modelu z oznako Pro preprosto premalo. V dobri svetlobi še nekako gre, a podrobnosti hitro zmanjka, robovi so mehkejši, dinamični razpon pa občutno slabši. Za občasne posnetke arhitekture ali interierjev bo še uporabna, ni pa to kamera, na katero bi se res zanesel. Sprednja kamera z 32 MP opravi dobro delo. Selfiji so dovolj ostri, barve prijetne, tudi video klici so videti dobro.

Video je pri glavni kameri na voljo v 4K pri 30 sličicah na sekundo in rezultat je dober, z lepo stabilizacijo in solidnim zvokom. Škoda le, da ultraširokokotna kamera ostane omejena na Full HD, ker to dodatno poudari občutek, da je bila tukaj narejena največja kompromisna poteza.

Baterija: brez drame, brez presežkov, zanesljivo skozi dan

Baterija s kapaciteto 5080 mAh danes ni več eksotika, je pa še vedno dovolj velika, da od telefona pričakuješ miren dan uporabe. In Nothing Phone (4a) Pro to pričakovanje izpolni. V mojih približno desetih dneh uporabe je telefon brez večjih težav zdržal cel dan, tudi ko sem ga uporabljal bolj intenzivno. Navigacija, kamera, družbena omrežja, Bluetooth slušalke, nekaj videa, precej brskanja in veliko obvestil, vse to mu ni delalo večjih težav. To ni telefon, ki bi rušil rekorde avtonomije, je pa telefon, pri katerem nisem imel občutka, da moram popoldne že razmišljati o polnilcu.

Screen-on time je seveda odvisen od načina uporabe, a v praksi gre za avtonomijo, ki je za večino uporabnikov povsem dovolj tudi za nekoliko bolj naporen dan. Tukaj se vidi, da je Nothing dobro optimiziral porabo. Polnjenje z močjo 50 W je dovolj hitro, da telefon napolniš brez večje drame. Brezžičnega polnjenja ni, kar je glede na enodelno aluminijasto ohišje tehnično logično. Vseeno pa je to funkcija, ki jo bo del uporabnikov pri tej ceni pogrešal.

Programska oprema: eden najboljših Android izkušenj ta hip

Če je dizajn razlog, da telefon opaziš, je programska oprema razlog, da ga začneš ceniti vsak dan znova. NothingOS 4.1 na Androidu 16 je po mojem mnenju eden najboljših Android vmesnikov ta hip. In to ne zato, ker bi želel biti drugačen za vsako ceno, ampak zato, ker zna biti drugačen ravno tam, kjer to nekaj pomeni. Vmesnik je čist, tekoč, vizualno dosleden in brez navlake. Ni podvojenih aplikacij, ni vsiljivih oglasov, ni poceni trikov za zadrževanje pozornosti.

To je Android, ki diha. In po dolgem času je lepo uporabljati telefon, kjer programska oprema ne deluje kot sejem funkcij, ampak kot zaokrožena celota. Zelo všeč mi je tudi sistem widgetov in estetska doslednost celotnega uporabniškega okolja. Playground in skupnostni pristop k ustvarjanju manjših orodij dajeta občutek, da sistem živi.

Potem so tu še AI funkcije, ki so presenetljivo uporabne. Essential Space je ena tistih idej, ki bi lahko bila popoln gimmick, pa ni. S fizično tipko Essential Key lahko hitro shraniš idejo, povezavo, sporočilo ali opomnik, dodaš glasovno opombo, sistem pa vse skupaj pametno obdela in organizira. To ni revolucionarno, je pa dovolj praktično, da sem ga dejansko začel uporabljati.

Essential Search je priročen za hitro iskanje po sistemu, Glyph Matrix pa ostaja zanimiv element za obvestila in različne sprožilce. Res pa je, da bi si želel še več svobode pri njegovi uporabi. Včasih bi ga bilo preprosto zabavno prižgati tudi zato, ker pač lahko. Nothing obljublja tri nove različice Androida in šest let varnostnih popravkov. To je dobro, ni pa več vrhunsko. Pri tej ceni bi si želel vsaj eno dodatno veliko sistemsko nadgradnjo.

In za koga je naprava?

Nothing Phone (4a) Pro ni telefon za vsakogar. In to mislim kot kompliment. To je telefon za uporabnika, ki mu ni vseeno, kako naprava izgleda in kako se ob njej počuti. Za nekoga, ki želi nekaj drugačnega, a ne ekscentričnega. Za nekoga, ki ceni čist Android, dober zaslon, zanesljivo zmogljivost in oblikovanje, ki ima svojo zgodbo. Ni pa to najbolj logična izbira za kupca, ki primerja samo specifikacije in razmerje med ceno ter zmogljivostjo. Če gledaš izključno racionalno, boš verjetno hitro ugotovil, da ne-Pro model ponudi zelo podobno izkušnjo za občutno manj denarja. In to je največji problem tega telefona.

Srce pravi da, glava pa malo bremza

Nothing Phone (4a) Pro je eden tistih telefonov, ki jih ni mogoče oceniti samo s tabelo specifikacij. Je premišljeno oblikovan, odlično sestavljen, vizualno samozavesten in programsko zelo čist izdelek. V roki deluje dražje, kot v resnici je. Zaslon je odličen, glavna kamera zelo dobra, sistem pa med najbolj prijetnimi v Android svetu. A potem pride cena. In z njo vprašanje, ki se mu ne morem izogniti: ali Pro res ponudi dovolj več od običajnega modela? Po mojih desetih dneh uporabe je odgovor precej preprost. Ne dovolj.

Zaljubil sem se v njegov dizajn. Resno. To je eden redkih telefonov, ki mi je bil vsak dan znova vizualno in taktilno zanimiv. Ampak ko odmislim navdušenje in pogledam hladno, bi večini ljudi še vedno priporočil standardni model. Nothing Phone (4a) Pro je torej zelo dober telefon. Ni pa najbolj pameten nakup v svoji družini. Če ga dobiš po pravi ceni, postane takoj bistveno bolj smiseln. Po redni ceni pa ostaja predvsem telefon, ki ga kupiš zato, ker ti nekaj pomeni. In iskreno, včasih je tudi to čisto dovolj.

Prednosti

• Tekoča in čista programska oprema
• Dober zaslon
• Dobra strojna oprema
• Dovršen dizajn

Slabosti

• Brez brezžičnega polnjenja
• Ultraširokokotna kamera razočara
• V primerjavi z osnovnim modelom ponudi premalo več