Priznajmo si: ni ga čez tisti specifičen občutek nemoči, ko na svoji novi, večtisočevrski tehnološki zveri klikneš na gumb Start, sistem pa si vzame tisto sekundo preveč, da premisli o svojem obstoju. Vaš procesor ima sicer moč jedrske elektrarne, a ko gre za banalne opravke, kot je odpiranje File Explorerja, se včasih obnaša, kot da se mu nikamor ne mudi. Microsoft je očitno končno ugotovil, da nas to spravlja ob živce, zato v laboratorijih Redmonda že varijo protistrup, ki sliši na ime “Low Latency Profile“.
Bistvo težave, ki jo Microsoft rešuje, ni pomanjkanje surove moči, temveč njena napačna razporeditev. Trenutno se Windowsi pogosto obnašajo kot varčen voznik, ki skuša čez prelaz Vršič pripeljati v peti prestavi, ko dejansko potrebuješ navor za tisti oster ovinek, motor zatrokira. Nova funkcija prinaša dinamično upravljanje CPU-ja, ki procesorju ukaže kratkotrajne, a intenzivne “špice” frekvence točno v trenutku, ko kliknete na ikono. Gre za tako imenovani performance boost, ki traja le delček sekunde, a je ključen za občutek odzivnosti. Namesto da bi procesor lenobno čakal na ukaz, se ob vsaki interakciji z uporabniškim vmesnikom postavi v nizki štart.
“To ni revolucija v surovi hitrosti, ampak v bontonu operacijskega sistema: končno se bo odzval, še preden boste od nervoze dvakrat kliknili na isto ikono.”
Zanimivo je, da si Microsoft tukaj brez sramu izposoja recept pri sosedih – Apple na svojem macOS-u podobno taktiko uporablja že leta. Gre za inteligentno scaling strategijo, kjer sistem začasno dvigne prioriteto procesov, ki so občutljivi na zakasnitev. Ko je aplikacija odprta in okno na zaslonu, se procesor vrne v svoj naravni, varčni ritem. To je eleganca, ki smo jo v svetu PC-jev dolga leta pogrešali, saj smo bili navajeni le na surovo premetavanje gigahertzev, ki so bolj kot k hitrosti prispevali k segrevanju vaših kolen.
Če gre verjeti prvim poročilom in meritvam kolegov z Windows Central, ne govorimo o kozmetičnih popravkih, ki bi jih opazili le z laboratorijsko štoparico. Številke so presenetljivo visoke: odpiranje menija Start naj bi bilo hitrejše za do 70 %, medtem ko naj bi Microsoftove lastne aplikacije, kot sta Outlook ali Store, “poletela” s polnih 40 % krajšim časom nalaganja. To je razlika med “no, pa poglejmo to e-pošto” in trenutkom, ko aplikacija preprosto je tam. Tudi prenovljeni meni “Run” (Esegui) gre pod nož, Microsoft ga čisti navlake, da bi bila uporabniška izkušnja čim bolj neposredna in brez nepotrebnega digitalnega trenja.
Gaming in sanje o SteamOS-u
A načrti se ne ustavijo le pri pisarniških opravilih. Microsoft ima v vizirju še eno tarčo: SteamOS. Linuxova distribucija, ki poganja Steam Deck, je pokazala, kako odziven in učinkovit je lahko operacijski sistem, če se znebi balasta. Windows 11 želi postati enako vitka igralna platforma. Strategija optimizacije vključuje globlje posege v jedro sistema, da bi igralci dobili tisto neposrednost, ki jo trenutno nudi le specializirana konzolna programska oprema. Če bodo ti popravki res leteli kot sneti s tečajev, bi se lahko zgodilo, da bodo Windowsi končno izgubili sloves “počasnega debeluha“, ki med igranjem v ozadju vedno nekaj melje in posodablja. Kdaj točno bo ta digitalna kava na voljo vsem uporabnikom, ostaja uganka, a zaenkrat kaže, da se Microsoft končno uči, da hitrost ni le v moči, ampak v hitrih refleksih.
