Logitech G Pro X2 Superstrike je 61-gramski haptični nindža, ki je klasična stikala odvrgel v smeti in jih nadomestil z magneti.

Kot tehnološki novinar sem v zadnjih letih razvil prav poseben obrambni mehanizem proti marketinškemu pretiravanju. Ko na trg pride nova “revolucionarna” gaming miška, ponavadi le globoko zavzdihnem. Industrija namreč že leta stagnira v neskončnem recikliranju iste formule: proizvajalci zamenjajo barvo ohišja, s pilo odrgnejo en gram teže, senzorju dodajo nekaj tisoč neuporabnih točk na palec (DPI) in za to privilegijo zahtevajo vašo ledvico. 

@bluekoala.si A spet celo noč igraš igrice!?🤩 Ta miška je dobesedno kategorija zase in sigurno te bo navdušila, če si strasni 🎮 Nova Logitech PRO X2 Superstrike miška🐨💙 #logitech #progaming #fyp #techtok #pro @LogitechUK ♬ izvirni zvok – 🔵 Blue Koala 🐨

Zato sem škatlo z novo Logitech G Pro X2 Superstrike odprl z zdravo mero uredniškega cinizma. Bil sem prepričan, da bom na koncu spisal svoj standardni “odlična, a predraga” članek. Nato pa sem jo priklopil, položil roko na to črno-belo plastiko in pritisnil levi gumb. Moj tehnološki svet se je tisti trenutek rahlo zamajal. Ni bilo namreč tistega klasičnega, ušesa parajočega mehanskega klika. Bil je le eleganten, neslišen sunek. Občutek je bil bizaren, kot bi dobil fantomski ud, a hkrati tako presneto dober, da sem takoj vedel: tole ni le še ena kozmetična osvežitev.

Pozabimo za trenutek na sterilne laboratorijske milisekunde in tiste absurdne specifikacije, ki jih razumejo le inženirji v belih haljah. Pogovorimo se o realnem življenju. Predstavljajte si scenarij: ura je enajst zvečer, z levo roko držite napol prazno skodelico prevroče kave “ker je spanec za šibke”, z desno pa poskušate rešiti povsem izgubljeno rundo v CS2. Pri klasičnih e-športnih miškah se vsak vaš panični klik sliši kot rafal iz brzostrelke, ki mimogrede prebudi partnerja v sosednji sobi in morda celo sosedovega psa. Superstrike pa je v tem pogledu prava nindža.

Ker nima fizičnega mehanskega stikala, klik zgolj simulira s pomočjo haptičnega motorčka. Pod prstom začutite odločen, a povsem neslišen udarec, sumljivo podoben tistemu, ki ga zgenerira zaslon vašega telefona. Na voljo imate pet stopenj haptične intenzivnosti. Sam sem jo hitro zaklenil na zlato sredino, torej stopnjo tri, ki nudi popolno taktilno povratno informacijo, ne da bi ob tem imel občutek, da držim pnevmatsko kladivo.

Če to mojstrovino primerjam z njeno neposredno predhodnico, legendarno G Pro X Superlight 2, je tehnološki preskok naravnost brutalen. Oblika ostaja identična. Logitech pametno ni popravljal tistega, kar ni pokvarjeno, in miška se roki še vedno prilega kot ulita. Kljub temu, da so v drobovje stlačili elektromagnetne tuljave in celo četo magnetov, sistem se namreč imenuje HITS (Haptic Inductive Trigger System), je teža ostala pri peresno lahkih 61 gramih. A tisto, kar dejansko upraviči dobrih 180 evrov, kolikor boste odšteli za to igračo, je funkcija Rapid Trigger.

Ker stikalo ni mehansko, mu ni treba “potovati” nazaj v začetni položaj, preden ga lahko znova aktivirate. Globino pritiska in točko ponastavitve določate sami.

Rezultat? 

Levi gumb lahko “spamate” z nečloveško hitrostjo. Logitech trdi, da to prihrani do 30 milisekund zakasnitve. Iskreno povedano, tega ne morem natančno izmeriti, lahko pa potrdim, da so moji streli z ostrostrelnimi puškami postali absurdno hitri in natančni. Za razliko od nekaterih konkurentov, ki se poigravajo s simultanimi vnosi in so na turnirjih prepovedane, je ta magnetni čudež povsem “legalen” e-športni doping.

Seveda pa tudi ta švicarski tehnološki dragulj ni popoln. 

Estetsko so oblikovalci nekoliko pretiravali. Miška je trenutno na voljo le v dvobarvni “panda” kombinaciji, kar je še sprejemljivo, a količina besedila na ohišju je absurdna. “X2” na levi, “Superstrike” na desni, pod koleščkom spet ime modela… Izgleda, kot da bi naprava pobegnila iz distopičnega sveta, le da ji manjka tisti pravi satirični podton. Kot da nas mora ob vsakem pogledu nanjo spomniti, kako pregrešno draga je bila.

Prav tako Logitech še vedno trmasto zavrača integracijo fizičnega gumba za menjavo DPI občutljivosti na dnu miške, zato ste za vsak popravek obsojeni na odpiranje G Hub aplikacije. K sreči se je ta aplikacija v zadnjih letih iz nočne more prelevila v precej uporabno orodje.

Njena najboljša funkcija je zagotovo dinamičen prikaz baterije. Obljubljajo okoli 90 ur avtonomije, vendar le, če izklopite haptiko. A bodimo iskreni … Kupiti miško s haptičnim sistemom in ga nato izklopiti zaradi varčevanja z baterijo, je tako, kot bi kupili Ferrarija in ga potiskali po klancu navzdol, da prihranite pri bencinu. Tudi z vklopljenim sistemom na srednji moči miška brez kaplje znoja preživi celoten podaljšan vikend najbolj intenzivnih igričarskih maratonov.

Na koncu dneva Superstrike ni zgolj nova miška; je drzen vpogled v prihodnost periferije. Končno smo dobili pravo inovacijo, ki dejansko vpliva na način, kako komuniciramo z virtualnimi svetovi. Ni poceni, a če ste pripravljeni investirati v tehnologijo, ki premika meje mogočega, boste z njo morda celo odkrili tisto izgubljeno strast do večigralskih streljačin. Ali pa boste vsaj prenehali živcirati sosede z glasnim klikanjem.

Prednosti

• Revolucionaren HITS sistem prinaša povsem nov, prilagodljiv občutek “klika“.
• Funkcija Rapid Trigger omogoča neprimerljivo hitrost zaporednih pritiskov.
• Neslišno delovanje, ki ohranja mir v vašem gospodinjstvu.
• Vrhunska in preverjena ergonomija pri vsega 61 gramih teže.

Slabosti

• Visoka cena (okoli 180 €), ki ni za vsak žep.
• Agresivno brendiranje z nepotrebnimi napisi po celotnem ohišju.
• Trmasto vztrajanje brez fizičnega gumba za menjavo DPI občutljivosti.

Idealen kos vesoljske tehnologije za tiste, ki želijo v spletnih igrah streljati hitreje od lastne sence in imeti taktično prednost, hkrati pa nujno potrebujejo neslišno napravo, da z rafalnim klikanjem ob dveh zjutraj ne zbudijo partnerja, ki v sosednji sobi sanja o ločitvi.