Slovenski uporabniki so med najbolj odprtimi za digitalne premike v regiji, kar potrjujejo najnovejši tehnološki trendi pri organizaciji dopustov. Sveža raziskava Visa Travel & Payment Intentions Study CEE 2026 razkriva, da kar 64 % Slovencev pri iskanju destinacij in pripravi potovalnih načrtov že uporablja orodja, podprta z umetno inteligenco. Ta podatek jasno kazalnik, da generativni modeli niso več le domena tehnoloških navdušencev, temveč postajajo standardni del digitalne higiene povprečnega domačega popotnika, ki želi optimizirati svoj čas.
Analiza uporabniških navad kaže, da se 15 % vprašanih na umetno inteligenco zanaša redno, medtem ko jo ostali vključujejo občasno ali redkeje. Glavni motivi za prenos kompleksnih logističnih opravil na algoritme so pragmatični, saj kar 60 % uporabnikov na prvem mestu izpostavlja prihranek časa, sledita pa enostavnost uporabe in stalna dostopnost. Najpogosteje algoritme prosimo za lokalne nasvete in skrite kotičke, kar dosega 59 %, medtem ko si 45 % z njimi pomaga sestaviti natančen urnik poti po dnevih, 38 % pa jih tako išče finančno najugodnejše ponudbe. S tem se tradicionalni modeli iskanja informacij premikajo v ozadje, saj personalizirani sistemi ponujajo hipne rešitve, prilagojene specifičnemu profilu popotnika.
Ključni preskok, ki ga opažamo v letu 2026, pa je prehod iz zgolj informativne rabe v področje avtonomnih sistemov oziroma agentske umetne inteligence. Gre za sisteme, ki ne ponujajo le suhoparnih odgovorov, ampak so sposobni prevzeti izvedbena opravila. Kar 43 % slovenskih potnikov bi namreč že danes prepustilo digitalnemu agentu celoten pregled ponudb in pripravo rezervacij, v kolikor sami ohranijo zadnjo besedo pri plačilu. Direktorica Visa Slovenija, Alenka Mejač Krassnig, ob tem poudarja, da je prav transparenten nadzor nad končno transakcijo temelj zaupanja, na katerem se gradijo prihodnje agentske storitve, kjer bo umetna inteligenca v ozadju samostojno izbirala optimalne možnosti.
Slovenija v regiji Srednje in Vzhodne Evrope močno izstopa po specifičnih potovalnih navadah, saj smo edina država, kjer več ljudi načrtuje oddih v tujini kot doma. Kar 79 % Slovencev bo namreč prestopilo meje, pri čemer ostaja glavna destinacija Hrvaška z 69-odstotnim deležem, sledita pa ji Italija in Avstrija. To pomeni, da slovenski popotniki potrebujejo napredna digitalna orodja predvsem za navigacijo v večjezičnih okoljih in optimizacijo mednarodnih logističnih poti, kar še dodatno pospešuje integracijo pametnih asistentov v vsakdanje procese.
Finančna plat potovanj se prav tako pospešeno digitalizira, čeprav slovenski trg ohranja nekatere hibridne specifike. Medtem ko bo 57 % popotnikov v državah z drugo valuto uporabilo isto plačilno kartico kot doma, se 23 % zanaša izključno na digitalne denarnice na pametnih urah in telefonih. Zanimivo pa je, da Slovenija zaseda vrh regije po deležu tistih, ki nameravajo gotovino dvigovati na ciljnih bankomatih, kar znaša 33 %. Pri spletnem nakupu transporta ali vstopnic kartice močno prevladujejo, vendar raziskava opozarja na velik tržni potencial za finančne institucije, saj kar polovica potnikov še ne izkorišča naprednih bančnih ugodnosti, kot so vključena potovalna zavarovanja ali programi zvestobe. To odpira jasen prostor za napredne fintech produkte, ki se bodo v prihodnje morali neposredno integrirati v potovalne platforme, vodene z umetno inteligenco.
