ChatGPT bo kmalu kupoval namesto vas. OpenAI in Visa sta sklenila zavezništvo, ki umetni inteligenci daje neposreden dostop do plačilne infrastrukture. Ne gre za običajno integracijo. Govorimo o temelju za tako imenovano agentno trgovino, kjer digitalni asistenti samostojno izvajajo finančne transakcije. Poteza prihaja v trenutku, ko se tehnološki velikani krčevito borijo za prevlado nad naslednjo fazo interneta.
Do sedaj so bili jezikovni modeli omejeni na besede. Lahko so načrtovali potovanje, niso pa mogli rezervirati letalskih kart. Varnostno tveganje je bilo enostavno preveliko. Tu nastopi platforma Visa Intelligent Commerce. Kartični velikan bo s pomočjo tokenizacije in identifikacije digitalnih agentov poskrbel, da bo imel vsak AI-bot svojo preverjeno identiteto. Uporabniki bodo določili stroge mehanizme nadzora. Omejitve porabe bodo fiksne. Pragovi za obvezno odobritev prav tako. Bot bo imel pooblastila, a ne popolne svobode.
Ta korak je neposredna rokavica v obraz konkurenci. Google že mesece eksperimentira z avtomatizacijo znotraj svojega ekosistema, Apple pa stavi na zaprt krog storitev znotraj Apple Intelligence. Povezava med finančnim gigantom in vodilnim laboratorijem za umetno inteligenco pa pomeni, da želi OpenAI zaobiti operacijske sisteme in postati primarni transakcijski vmesnik. Za B2B sektor bo ključen programerski agent Codex, ki bo avtomatiziral poslovne procese, kot so nabava in izdajanje računov, ne da bi človek sploh odprl spletno banko.
Na slovenskem trgu, kjer so uporabniki tradicionalno previdni pri digitalnih finančnih novostih, bo uspeh odvisen predvsem od zaupanja. Lokalni imetniki kartic Visa že poznajo prednosti tokenizacije prek mobilnih denarnic. Toda prepustiti algoritmom, da sami upravljajo z denarjem, je povsem druga zgodba. Evropska regulacija, zlasti smernice PSD3 in stroga avtentikacija uporabnikov, bo tukaj postavila resne ovire. Tehnologija je pripravljena, zakonodajni mlini in psihološki zadržki potrošnikov pa se vrtijo precej počasneje.
Korporacije obljubljajo manj trenja in več prihranjenega časa. Vprašanje pa je, ali smo res pripravljeni prenesti finančno odgovornost na programsko opremo, ki še vedno občasno halucinira. Denarnica v rokah umetne inteligence prinaša udobje, a hkrati odpira vrata povsem novi vrsti digitalnih prevar in nepredvidenih stroškov. Navsezadnje, ko bo naslednjič prišlo do napačne transakcije, se ne boste pritožili bančnemu uslužbencu, temveč algoritmu.
