O upočasnjevanju ni ne duha ne sluha. Oboroževalna tekma na področju umetne inteligence (AI) je v polnem pospešku in se ne namerava ustaviti. Tehnološki velikani Google, Meta in Microsoft so, podprti z rekordnimi četrtletnimi rezultati, trgom poslali jasno sporočilo: dosedanje milijardne naložbe v AI-infrastrukturo so bile šele predjed.
Kljub že astronomskim zneskom, namenjenim podatkovnim centrom in naprednim čipom, so vse tri družbe zvišale napovedi kapitalskih izdatkov (CapEx) ter nakazale, da prava investicijska plima šele prihaja.
Logika te navidezne “tekme v dvigovanju vložkov” je strateška in sega daleč onkraj kratkoročnih dobičkov. Mark Zuckerberg, izvršni direktor Mete, je pojasnil potrebo po tem, da “agresivno vnaprej zgradijo kapacitete” računske moči. Cilj ni le zadovoljiti rastoče povpraševanje po AI-produktih, temveč se pripraviti na “najbolj optimistične scenarije“, jasen namig na možen prihod superinteligence.
Podobno strategijo nenehne modernizacije zagovarja tudi Microsoft. Direktor Satya Nadella poudarja, da podjetje ne kopiči zgolj strojne opreme, temveč »izkorišča Moorov zakon«, z neprekinjenim posodabljanjem infrastrukture za večjo učinkovitost in njeno “zamenljivost (fungibilnost)“, torej sposobnost hitrega prilagajanja prihodnjim potrebam strank.
To stavo na prihodnost omogoča izjemno finančno zdravje, ki velikim tehnološkim podjetjem dopušča izdatke, ki bi druge panoge pokopali. Meta Platforms je dvignila celoletno napoved porabe na 70–72 milijard dolarjev. Finančna direktorica Susan Li je že opozorila, da bo poraba prihodnje leto “občutno višja“. To si lahko privoščijo, saj so v zadnjem četrtletju ustvarili 51,24 milijarde dolarjev prihodkov (+26 % na letni ravni).
Alphabet (Google) ni izjema. Podjetje zdaj za leto 2025 pričakuje kapitalske izdatke med 91 in 93 milijardami dolarjev, ogromen skok z nedavno ocenjenih 75 milijard. Tudi tukaj porabo podpira rekordno četrtletje s 102,3 milijarde dolarjev prihodkov (+33 %). Pogon rasti je oblak (+35 %) in širitev storitev, kot je Gemini, ki se lahko pohvali z 650 milijoni mesečno aktivnih uporabnikov.
Microsoft je četrtletje sklenil s 77 milijardami prihodkov (+18 %) ter je samo v zadnjih treh mesecih v infrastrukturo vložil 34,9 milijarde dolarjev: skoraj 5 milijard več od pričakovanj in impresivnih +74 % glede na leto prej. Njihova finančna direktorica Amy Hood je potrdila, da se bo skupna poraba “sekvenčno povečevala“.
Ta plaz milijard neizogibno odpira vprašanja o vzdržnosti in tveganju špekulativnega balona. Skrbi podžigajo napovedi večletnih mega-projektov z domala znanstvenofantastičnimi cenami od 100 milijard dolarjev, ki naj bi jih Nvidia namenila za OpenAI, do načrta samega OpenAI za vzpostavitev 30 gigavatov računske infrastrukture z ocenjenim stroškom 1,4 bilijona dolarjev.
Primer Microsofta lepo kaže ravnotežje med tveganjem in priložnostjo. Podjetje, ki je v OpenAI vložilo 13 milijard dolarjev, je moralo v tem četrtletju zaradi izgub, povezanih s tem vložkom, zabeležiti obremenitev čistega dobička v višini 3,1 milijarde dolarjev. Zaradi te “volatilnosti” je Microsoft napovedal, da bo iz svojih prihodnjih finančnih napovedi izključil vplive OpenAI. Analitiki pa hkrati poudarjajo, da Microsoftova strategija gradnje lastnih kapacitet “v tranšah skozi čas” in zasnova prilagodljivih podatkovnih centrov zagotavljata pomembno zaščito pred tržnimi šoki.
Nad celotnim sektorjem pa vseeno visi ključno vprašanje, na katerega noben velikan še ni ponudil dokončnega odgovora: smo priča trajnostni tehnološki revoluciji ali gradnji največjega špekulativnega balona v zgodovini?
