Po odmevni napovedi studia Rockstar, da bo dolgo pričakovani Grand Theft Auto VI na voljo izključno v digitalni različici, je Sony stopil še korak dlje. Predstavil je precej drzen načrt, ki bi utegnil fizične medije za vedno poslati v zgodovino. Podjetje je namreč oznanilo, da bo s januarjem 2028 popolnoma ustavilo proizvodnjo fizičnih ploščkov za vse nove igre na platformah PlayStation.
Poenostavljeno rečeno: vsaka igra, ki bo za konzole PlayStation izšla po januarju 2028, bo dostopna le še digitalno prek uradne trgovine PlayStation Store ali v obliki digitalnih kod pri drugih trgovcih. Ukrep velja izključno za novitete; igre, ki so že na trgu ali bodo izšle pred tem datumom, bodo še naprej na voljo v obstoječih oblikah.
Sony svojo odločitev utemeljuje s spremenjenimi navadami kupcev in splošnimi trendi v zabavni industriji. Trdijo namreč, da večina njihove skupnosti že zdaj raje izbira priročnost digitalnih nakupov.
Fizični mediji so bili ena glavnih prednosti igralnih konzol že od njihovih samih začetkov. Ta preprosti čar, da greš v trgovino, kupiš škatlico, plošček preprosto vgradiš v konzolo in že igraš je bil vedno ključni razlog, zakaj so nam bile konzole tako blizu.
Po drugi strani pa so bili škatlice in ploščki trn v peti založnikom in lastnikom platform, kot je Sony. Za razliko od digitalnih kod lahko fizično igro namreč poljubno delimo, podarimo ali prodamo naprej. Vsi poznamo tisti lep občutek, ko si znotraj družine ali med prijatelji posodimo dobro igro, jo po končanem igranju prodamo, da si povrnemo del stroškov, ali pa preprosto kupimo rabljeno. Tudi klasične trgovine so lahko poljubno zniževale cene, da bi privabile kupce. Vse to je ohranjalo dostopne cene in nam omogočalo pametno upravljanje z družinskim proračunom, založniki pa so po prvem nakupu ostali praznih rok, kar jim seveda nikoli ni bilo po godu.
Poleg deljenja in povezovanja s skupnostjo nam fizični mediji prinašajo nekaj neprecenljivega, resnično lastništvo. Ko nekaj držiš v rokah, veš, da je tvoje. Do igre imaš dostop kadarkoli, brez strahu, da bi čez noč izginila s spleta. Fizična oblika zagotavlja trajnost; tudi če se založnik ali celotna platforma v prihodnosti poslovita, boste lahko igro, dokler imate doma delujočo konzolo, igrali še leta in leta. To je tista pristna, dolgoročna vrednost.
Založniki že leta potihoma zmanjšujejo pomen fizičnih diskov. Najprej tako, da določenih iger sploh niso izdali na ploščkih, ali pa so nanje posneli le pomanjkljivo različico, zaradi katere je bilo treba preostanek prenesti s spleta. Ko enkrat potrebuješ internetno povezavo za dokončanje namestitve, se človek vpraša, zakaj sploh kupovati škatlico, če lahko vse skupaj prenese s klikom.
Skozi leta so se oblikovala številna gibanja za ohranitev fizičnih medijev. Danes namreč že dobro vemo, da velikim korporacijam ne moremo slepo zaupati, ko gre za trajno ohranitev digitalnih vsebin ali spoštovanje naše digitalne lastnine za prihodnje generacije.
Kot nalašč (skoraj ironično) je Sony hkrati z umikom fizičnih iger za novejše platforme napovedal še zaprtje trgovine PlayStation Store za starejši konzoli PS3 in PS Vita z letošnjim letom. Čeprav bo prenos že kupljenih iger zaenkrat še mogoč (onemogočeni bodo le novi nakupi), Sony ponuja le ohlapno jamstvo, da bo to trajalo “do nadaljnjega“. To lahko pomeni jutri, naslednji mesec ali čez tri leta. Nihče ne ve, in prav v tem je težava. Digitalnim trgovinam je težko povsem zaupati; ko kupujemo digitalno, nimamo v rokah ničesar oprijemljivega. Lastniki platform lahko povsem zakonito kadarkoli umaknejo vsebino iz naše knjižnice, zaprejo spletno trgovino ali preprosto ugasnejo strežnike.
Žal smo kupci z lastnimi denarnicami že izbrali to pot. Sony tukaj ne zavaja, večina ljudi danes res raje izbere udobje spletnega nakupa. Na osebnih računalnikih (PC) je to stalnica že desetletja, saj so podjetja hitro ugotovila, da fizični mediji tam vodijo v neposredno kopiranje in piratstvo. No, kot vsi vemo, je digitalizacija na PC-jih takoj izkoreninila piratstvo in nobena igra nikoli več ni bila nelegalno prenesena (malo sarkazma ne škodi). Pri konzolah pa so pravila igre drugačna. Tam distribucijo v celoti nadzorujejo lastniki platform. Brez konkurence klasičnih trgovin bo motivacije za visoke popuste precej manj. Ko izginejo fizične igre, odpade tudi možnost, da si igro ugodno izposodimo od prijatelja ali jo poiščemo na rabljenem trgu.
Skratka, fizični mediji se vsaj v svetu videoiger poslavljajo. Sony je morda prvi uradno naznanil ta korak, a lahko računamo, da bosta naslednji generaciji konzol znamk Microsoft in Nintendo hitro sledili zgledu. Pripravimo se torej na prihodnost, kjer bomo plačevali za vse, imeli pa (zares v svojih rokah) ničesar.
