V središču dogajanja je poskus državnega udara, ki ga je izvedla plačana vojaška skupina Wagner Group. Ta napad je bil kasneje preklican, a ni ostal brez posledic. Ob tem so se internetni ponudniki na ukaz Kremlja odločili za blokado dostopa do Googlovih novic. Poročamo, da je najmanj pet ruskih telekomunikacijskih podjetij sledilo ukazu in onemogočilo dostop do Googlovega ponudnika novic.
V obdobju med petkom in soboto je Wagnerjeva skupina prekoračila ukrajinsko mejo in zasedla več ruskih mest, vključno z Rostovom.
Wagnerjevi načrti za zamenjavo vodstva in amnestija Kremlja
Vodja paravojaške skupine, Jevgenij Prigožin, je izjavil, da se namerava odpraviti v Moskvo in prevzeti ministrstvo za obrambo. Prigožinova ambicija je bila s tem verjetno prisiliti vlado v zamenjavo najvišjega vodstva generalštaba, po vrsti neuspehov v Ukrajini. Načrt je bil preklican zaradi posredovanja med Wagnerjem in Kremljem, ki ga je uspešno izvedel beloruski predsednik Aljaksandr Lukašenko.
Ruski predsednik Vladimir Putin je najprej zagrozil s hudimi posledicami za vse, ki bi se pridružili prizadevanjem Wagnerjeve skupine za destabilizacijo Rusije. Vendar je Kremlj, po dogovoru, ki je bil dosežen z beloruskim posredovanjem, pozneje vsem plačancem, vključno s Prigožinom, podelil amnestijo.
Zapleti za tehnološka podjetja po ruski invaziji na Ukrajino
Po ruski invaziji na Ukrajino je prišlo do številnih težav za zahodna tehnološka podjetja. Mnoga so bila blokirana ali pa so se samoiniciativno odločila zapustiti državo. Tudi ruska podružnica podjetja Google se je znašla v težavah in bila prisiljena razglasiti stečaj.
Večina zahodnih, korejskih in japonskih blagovnih znamk je prenehala izvažati svoje izdelke v Rusijo. Kljub temu pa so ti izdelki v nekaterih primerih še vedno dostopni na tako imenovanem sivem trgu.